Izkušnja, ki ostaja: Guardians festival 2025
Na začetku sva se s prijateljico prijavili zgolj kot udeleženki.
Nato pa sem zasledila povabilo k sodelovanju in takoj vedela, da je to nekaj zame. Kot da je festival že vnaprej držal prostor zame – ne le kot obiskovalko, ampak kot nekoga, ki želi v svet ponesi delček sebe.
Objava o bazarju je prišla ob pravem času. Takrat, ko sem bila pripravljena – z izdelki, z idejo Stebrov Sreče, z željo, da se pokažem in preizkusim. Nisem pa niti slutila, kakšne premike bo to prineslo.
Med ustvarjanjem in dopuščanjem
Priprava na festival je bila pravzaprav precej preprosta – v fizičnem smislu sem imela vse že pripravljeno. Kar pa sem bolj kot karkoli drugega čutila, je bila potreba po iskanju ravnovesja med pričakovanji in tem, kar me zares kliče. Med tem, da predstavim svoje izdelke in obenem festival doživim zase.
Na nek način to sploh ni bila “prodajna izkušnja”, temveč notranji proces.
Proces, v katerem sem si dopustila čutiti, se povezovati, biti tam – prisotna in živa. In sem dojela, da je povezovanje z ljudmi ključno – ne za trženje, temveč predvsem zame. Zaradi občutka, ki ga to prinaša.
Čarovnija prostora
Dogodek sam?
Beseda, ki najbolj opiše moje doživetje, je: čarobno.
Nisem obiskovala delavnic, pa so se kljub temu zgodili notranji premiki. Nisem iskala procesov, pa sem vseeno rasla.
Preprosto sem bila. Pela, plesala, se pogovarjala z ljudmi. Spoznala nove obraze in srečala že znane. In najbolj od vsega: lahko sem bila 100 % jaz.
Nekje globoko sem spoznala, da sem prav jaz tista, ki je v preteklosti nosila strah pred povezovanjem – misel, da ljudje ne želijo biti ogovorjeni.
Na festivalu pa sem izkusila, kako odprti so – smo – lahko ljudje. In to me je premaknilo. Tako močno, da zdaj z drugačnimi očmi gledam na svoj vsakdan.
Stebri Sreče – temelj izkušnje
Zame je bilo jasno: če ne bi bilo Stebrov Sreče, se v takšnem okolju ne bi mogla sprostiti. Preveč impulzov bi me premetavalo. Preveč dogajanja. Preveč ljudi, ki si upajo biti pristni.
Dokler nisem bila zadovoljna s svojim življenjem, tudi pristnosti in radosti okoli sebe nisem priznavala kot resnične ali pa sem jo obsojala. Ampak moje notranje ravnovesje je postavilo temelje, na katerih sem tam lahko samo bila – in uspevala.
Vesela sem, ker so tudi obiskovalci stojnice to začutili.
Mnogi so se ustavili, komentirali izdelke, nekateri celo z začudenjem, da vse to delam sama. Iskreno – srce mi je igralo.
In če pogledam z bolj poslovne plati – ja, predstavila sem se uspešno. A največje darilo je bilo biti tam – s svojo energijo, prisotnostjo, zgodbo.
Kar kliče naprej…
Po festivalu ostaja v meni prijetno pričakovanje vsega, kar prihaja.
In nezadržen klic: še več zavestnega gibanja ter … ustvarjanje glasbe.
Tudi samostojno ustvarjanje. Kar se mi je dolgo zdelo kot prevelik zalogaj, zdaj čutim kot nekaj, v kar sem povabljena. Vodena. Podprta.
V srcu mi odzvanja:
Love. Joy. Passion. Compassion. Peace. Gratitude.
Hvaležnost.
Hvaležna sem – sebi, za pogum.
Preteklosti, ki me je oblikovala. Ljudem okoli mene.
In življenju samemu, ki vedno znova pokaže, koliko lepote je znotraj in zunaj nas.
Posebna hvala gre organizatorjem in vsem, ki so soustvarjali ta prostor.
Občutek, ki ga nosim, ostaja živ – in z veseljem ga delim naprej.
Kaj bo zraslo iz tega doživetja? Še ne vem.
Čutim pa da nekaj, kar se šepeta že dolgo, zdaj dobiva glas.
Če si bil/a tudi ti na Guardians festivalu in začutiš povezavo, bom vesela, če se mi oglasiš.
In pa kaj naj še rečem – se vidimo spet prihodnje leto.