Gibanje že dolgo imenujem kar dnevna higiena.
Zame je postalo nekaj podobnega kot umivanje zob ali tuširanje – ena od osnovnih stvari, s katerimi skrbim zase. In ta moj Steber je bil že nekajkrat na preizkušnji. Vsakič znova sem ugotovila, da je moje počutje brez njega precej bolj majavo.
Zato ga danes ne prepuščam več toliko naključju.
To ne pomeni, da imam izdelano popolno dnevno rutino ali da mora vsak gib nekaj šteti, meriti in dokazovati. En dan je dovolj sprehod, nekaj raztezanja ali par vaj, ki mi tisti trenutek sedejo. Drugič si želim konkretnega treninga in preverjanja, kaj moje telo zmore.
Pomembno mi je predvsem, da se gibam na način, ki ustreza meni in mojemu telesu.
Sem pa skozi leta ugotovila še nekaj: skrb za telo seveda ni samo gibanje.
Je tudi počitek.
Spanec.
Hrana.
In precej bolj kot iskanje popolnega načina prehranjevanja, popolnega urnika ali popolne rutine me danes zanima, kako se ob svojih navadah dejansko počutim.
Imam dovolj energije? Sem spočita? Mi način, kako jem in se gibam, ustreza? Kaj mi telo sporoča?
In ja, še vedno stojim za enim svojih največjih življenjskih odkritij:
Če si utrujen/a, lahko včasih čez dan preprosto malo zaspiš. 
Resno. Ni treba vsega zakomplicirati.
Drugi Steber je povezan z načinom, kako razmišljam, kako doživljam sebe in svet ter kakšne zgodbe si o njem pripovedujem.
Ne poskušam več vsake neprijetne misli čim prej zamenjati s »pozitivno«.
Bolj me zanima, da jo sploh opazim.
Je to, kar si trenutno govorim, res?
Mi ta način razmišljanja še koristi?
Se nekaj dejansko dogaja ali že vnaprej živim deset možnih scenarijev v svoji glavi?
Včasih odkrijem prepričanje, ki ga nosim že zelo dolgo. Včasih opazim vzorec, v katerega vedno znova zdrsnem. Drugič ugotovim samo, da sem utrujena in da danes res ni pravi trenutek za reševanje smisla življenja. 🙂
Tudi tukaj se zame stvari precej prepletajo s telesom.
Veliko težje urejam svoje misli, kadar sem neprespana, preobremenjena ali že več dni skoraj nisem stopila iz hiše. Včasih mi pri premlevanju bolj kot še ena ura razmišljanja pomaga sprehod.
Zato Stebrov pravzaprav ne doživljam kot štiri ločene predalčke.
Vplivajo drug na drugega.
Potem je tu del, ki ga sama še vedno razumem in doživljam skozi energijo.
Sem sodijo moje Energijske Povezave, meditacija, delo z namero in druge prakse, ki mi pomagajo, da se ustavim, umirim in nekoliko bolje zaznam sebe.
Energijsko delo je že dolgo del mojega življenja in ga ne želim razlagati kot nekaj, kar bi moral vsak razumeti ali doživljati enako kot jaz.
Zame je preprosto eno od orodij, s katerimi skrbim zase.
Včasih mi prinese globok uvid. Drugič predvsem sprostitev. Včasih pa se ne zgodi nič posebej dramatičnega – in tudi to je čisto v redu.
Pravzaprav mi je z leti postalo vedno pomembneje, da energijsko delo ostaja povezano s čisto običajnim življenjem.
Lahko imam čudovito izkušnjo med meditacijo ali Energijsko Povezavo, ampak potem še vedno vstanem, skuham kosilo, odgovorim na mail, postavim mejo, grem na sprehod in živim svoje življenje.
In zame je ravno v tem njegova vrednost.
Odnosi so se kot samostojen Steber pojavili nekoliko kasneje.
Verjetno zato, ker sem dolgo veliko pozornosti namenjala sebi – svojemu telesu, mislim, počutju, energiji – potem pa vedno bolj opažala, kako zelo na kakovost mojega življenja vplivajo tudi odnosi, ki jih gradim.
Sem seveda sodi tudi odnos do sebe.
Kako govorim s sabo. Kako skrbim zase. Kaj si dovolim. Kaj od sebe zahtevam. In ali znam sebe upoštevati tudi takrat, ko bi bilo veliko lažje poskrbeti za vse druge.
Potem pa so tukaj ljudje.
Otroci. Družina. Prijatelji. Partnerstva. In vsi drugi odnosi, skozi katere se srečujemo, povezujemo, učimo, jezimo, smejimo in včasih drug drugemu tudi precej uspešno pritiskamo na gumbe. 🙂
Danes mi je vedno bolj pomembno, da odnosov ne jemljem kot nekaj samoumevnega.
Da vanje vlagam čas in pozornost. Da znam povedati, kaj potrebujem. Da poslušam. Da postavljam meje. Da sprejmem, da se v odnosih včasih tudi ne bomo strinjali.
In predvsem, da ob vsem tem ne izgubim sebe.
Telo. Um. Energija. Odnosi.
Nobenega od njih ne obvladam popolno in niti ne mislim, da je to cilj.
V različnih obdobjih življenja potrebuje eden več pozornosti kot drugi. Včasih potrebujem več gibanja. Drugič počitek. Pogovor. Samoto. Malo manj razmišljanja. Ali pa samo več časa z ljudmi, ki jih imam rada.
Stebri Sreče so zame predvsem način, da se občasno ustavim in preverim:
Kako sem? In kateri del svojega življenja trenutno potrebuje malo več moje pozornosti?
In nato dodam košček v tisti Steber.