O »postavljenosti«, ženski in moški energiji
»Ni v svojem stebru.« »Preveč je v moški energiji.« »Morala bi bolj v svojo ženskost.« Izrazi, ki jih v svetu osebne rasti pogosto slišimo. Kaj pa, če samozavest, odločnost, nežnost ali umirjenost niso moške ali ženske lastnosti, ampak preprosto naše lastnosti? In kaj se zgodi, ko z njimi začnemo presojati sebe in druge?
Kaj pomeni biti »v stebru«?
»Biti v stebru« je eden tistih izrazov, ki so se precej udomačili v svetu osebne rasti. Slišimo jih dovolj pogosto, da lahko začnejo zveneti kot nekaj, kar ima jasen pomen in po čemer lahko človeka tudi presojamo.
Običajno z njim opisujemo človeka, ki deluje samozavestno, stabilno in odločno. Ki zaupa sebi, zna postaviti mejo, ve, kaj želi in za tem tudi stoji.
Toda kaj nam to v resnici pove o človeku?
Človek lahko navzven deluje izjemno samozavestno, pa o njem še vedno vemo zelo malo. Nekdo drug je lahko negotov, ranljiv ali trenutno izgubljen, pa zaradi tega ni nič manj razvit človek.
Življenje ni lestvica, na kateri bi lahko ljudi razporejali glede na to, koliko so »v stebru«.
Kaj pa ženska in moška energija?
Tudi teh izrazov sama ne uporabljam.
Odločnost, nežnost, samoiniciativnost, potrpežljivost, občutljivost, trdnost, umirjenost, sposobnost vodenja …
Zame so to človeške lastnosti.
Ženska je lahko odločna, glasna, samostojna in rada prevzame pobudo. Moški je lahko nežen, potrpežljiv, tih in se lažje prepusti.
Zakaj bi prvo imenovali »moška energija«, drugo pa »ženska«?
In predvsem – zakaj bi zaradi teh lastnosti presojali, kakšna bi ženska ali moški morala biti?
Če sem odločna in samoiniciativna, zaradi tega nisem nič manj ženstvena. Če bi svojo odločnost zmanjševala samo zato, da bi ustrezala predstavi o tem, kakšna naj bi ženska bila, bi se prej oddaljila od sebe.
Kaj pa, če se preprosto dopolnjujeva?
Predstavljaj si par.
Ona je glasna, živahna, odločna in dobro ve, kaj želi. Rada prevzame pobudo in brez težav pove, kako bi nekaj naredila.
On je umirjen, počasnejši in veliko manj potrebuje vajeti v svojih rokah.
Skupaj funkcionirata. V marsičem se odlično dopolnjujeta.
Seveda gresta drug drugemu tudi na živce. 🙂
Morda bi njej kdaj koristilo malo več počasnosti in lahkotnosti, njemu pa malo več akcije in pobude.
Toda zakaj bi morala ona zato »bolj v žensko energijo«, iskati svojo nežnost in se naučiti prepuščati? In zakaj bi moral on postati bolj »dec«, se ji začeti upirati in prevzemati vajeti, da bi končno stopil v svojo »moško energijo«?
Morda se lahko samo učita drug od drugega.
Ne zato, da bi postala bolj prava ženska in bolj pravi moški. Ampak ker nam odnosi lahko pokažejo tudi drugačne načine delovanja.
V odnosih mi je veliko bližja beseda kompatibilnost.
Nekomu bo moja odločnost ustrezala. Drugemu ne. Z nekom se bodo moje lastnosti lepo dopolnjevale, z drugim precej manj.
Ni treba, da je zato s komerkoli od naju kaj narobe.
Če te nekaj pri meni zmoti …
… me bolj kot vprašanje, ali sem dovolj v svoji »ženski energiji«, zanima, kaj točno te je zmotilo.
Moja odločnost? Neposrednost? Samostojnost? To, da sem rekla ne? To, da sem prevzela pobudo?
Tudi sama se lahko vprašam, ali je v tvojem odzivu kaj, kar želim pogledati pri sebi.
Ne želim vsakega neprijetnega odziva odpraviti z: »To je tvoja projekcija, razčisti pri sebi.« Tudi drugi mi lahko pokažejo kaj, česar sama ne vidim.
Toda obstaja velika razlika med:
»Ko narediš to, se ob tem počutim tako.«
in:
»Ti si preveč v moški energiji.«
Prvo odpira pogovor.
Drugo me definira.
Kdo smo mi, da presojamo, kaj drugi je ali ni?
Kako dobro moramo poznati človeka, da lahko odločimo, da »ni v stebru«?
Kako vemo, koliko je v stiku s sabo?
Kako vemo, kaj je zanj prava pot?
Ne vemo.
Lahko povemo, kako ga doživljamo. Lahko izrazimo, kaj se ob njem dogaja v nas. Lahko postavimo svoje meje. Lahko ugotovimo, da z nekom nismo kompatibilni.
Ni pa nam treba iz tega narediti sodbe o njem.
Človek, ki išče odgovore, je pogosto pripravljen pogledati vase. Poslušati. Podvomiti vase. Kaj spremeniti.
In potem mu nekdo samozavestno pove, da ni dovolj v svoji ženskosti, moškosti ali stebru.
Pa se začne popravljati.
Morda nekaj, kar sploh ni bilo pokvarjeno.
Želim se spreminjati. Ampak iz drugega razloga.
Sama se spreminjam.
Ker se lahko. Ker rastem. Ker odkrivam stvari o sebi, ki jih prej nisem poznala. Ker ugotovim, da mi nekaj ne služi več. Ker si srčno želim nekaj narediti drugače.
Ne pa zato, ker mi svet govori, da moram nekaj pri sebi popraviti.
Lahko poslušam druge in še vedno sama presodim, kaj od povedanega je moje.
Lahko rastem, ne da bi iz sebe naredil/a projekt, ki ga je treba ves čas popravljati.
In lahko sem ženska brez preverjanja, ali sem dovolj »v ženski energiji«.
Enako velja zate, dragi moški.
Dovoli si biti to, kar si
Morda si odločna. Morda si nežen.
Morda rad/a vodiš. Morda se rad/a prepustiš.
Morda si glasna, neposreden, samoiniciativna. Morda potrebuješ veliko miru in časa, preden narediš naslednji korak.
Morda si vse to v različnih trenutkih.
Bodi.
Nekomu boš ustrezal/a. Drugemu ne.
Ko pa te zmoti nekdo drug, lahko namesto vprašanja, kaj je narobe z njegovo energijo, poskusiš z drugim:
Kaj se ob tem človeku dogaja v meni?